Je lahko še slabše?

Ne.

No, spet nimam kej počet in sm se spravla napisat en zblojen blog.

Zdej bi loh napisala kej o tem šolskem letu, ki se izteka. Lahko rečem da je bilo kar se ocenjevanja tiče kar uspešno. Vendar vseeno ni to čemur bi se lahko reklo življenje. Neprestano oziranje na druge, takšno ali drugačno ocenjevanje, tekanje od enega opravka k drugem, skrbi z vseh strani.

Življenje je trpljenje. Prva budistična zapoved. Ni trditve s katero bi se bolj strinjala. To je verjetno okusil že vsak. Če ni, potem je shizofrenik ali pač živi v zmoti.

In potem ljudje, ki me obdajajo. Ob nekaterih se počutim kot kreten, spet ob drugih kot najbolj razvajen človek pod soncem, ob nekaterih kot prerok. V družbi peščice se celo počutim dobro. Peščica je omejena na tisti dve osebi, ki jima zaupam, z njima delim temne in tudi tistih nekaj svetlih trenutkov v mojem bednem življenju. In kaj ugotavljam ko gledam ljudi okrog mene. Pravzaprav zrem v neznance. Če dobro pomislim v bistvu tudi med tistima dvema osebama res dobro poznam le enega človeka. Mislim, ljudje, a je to način? Saj sploh ne vemo kdo je kdo, ne poznamo življenske filozofije niti nam najbližjih ljudi. Ok, če nekateri nimate življenske filozofije in živite v prividih je to vaš problem. Če je ne najdete se ne poznate. Spoznate pa se le ko se poglobite sami vase, v svoja dejanja, izrečene (pa tudi neizrečene!!!) besede. In ko ste že ravno pri poglobitvi vase ob tem še pomislite na druge. Bi radi živeli ob ljudeh kot ste vi? Jaz sem zase ugotovila da sem en nemogoč človek. Eden bolj sebičnih, neprijaznih in neumnih ljudi. S "neumnih" ne mislim neinteligentnih. To baje sem. Sicer tega ne znam uporabljati, ampak... ni važno. Vem le to da še z enim meni enakim osebkom ne bi mogla živeti na istem planetu. Niti pomotoma.

Sem pa takšna da se mi človek hitro priljubi. In ravno ko se mi človek priljubi stori dejanje s katerim mi dokaže da sem vseeno le smet na smetišču življenja. To sama vem in mi ni treba tega še dokazovati. Hvala vseeno.

Zdej se boste sprašval kaj sem pa dons vzela... ne me vzet resno, sej veste da se mi je zmešal.

To je le ena izmed ugotovitev o tem letu pa se mi ne lub več pisat. Sploh pa tega sranja itak noben ne bere. Al pa bere pa ne šteka.

 

Sam a veste kdaj pa res ponorim... če je po mtv placebo day in pol vrtijo komade od fergie... HALOO!?!?!?!

Podn... to se lahko zgodi samo na balkanu :)

LP!!!

No, lep pozdrav vsem.

Zdej je po mojem že čas da razložim to kar se tiče tiste Nizozemske.

Zadnč se z Evo in Ajo odločmo da gremo mal za počitniško delo pogledat. Pa z Evo listava po tisti mapi k so notr ponudbe za delo. Nakar opaziva en listek k je napisano da iščejo 10 ljudi k bi šli na Nizozemsko pakirat zelenjavo. Prva moja reakcija: umrem od smeha. Druga: "Eva, a greva to???". Eva je itak za. Pol tud Aja reče da bi šla in pol smo ble kr zmenjene.

 

Zdej pa razlogi zaradi česa bi blo to delo nemogoče:

 - Nizozemska je predaleč

 - vrjetn morš bit star 18 eni smo pa ravnokar dopolnil šele 16 :)

 - k sm doma povedala je mat mislla da se zajebavam

 - k je Eva doma povedala je njena mat skor ponorela

 - Aja rajš še ni povedala

 - mogla bi za en mesec se ločit od mojih leeeeeepih sten v sobi (neeeee to pa ne bo šlo)

 - mogla bi za en mesec se ločit od mojga ljubega radija

 - mogla bi s sabo vzet vse moje Placebo originale kar bi zasedlo pol kufra in je odločno preveč

 - ljuba sestrična bi me umorila na brutalen način še preden bi ji do konca povedala

 - verjetno morš bit priden in pol jz direkt odpadem

 - pa še na listku piše da morš bit pošten in pol jz direkt odpadem

 

a je dost?

 

Sam... a ne bi blo fajn če bi šli res...

Ja pa mogoče ena dobra stran vsega tega...........kaj če bi tko po naklučju v točn tist del Nizozemske pršou lepi Brian??

Ja, in pol bi vidu mene k bi lih nosila gajbo korenčkov in jih pol zvrnila njemu pod noge. Jjjjjjjjjjjjjjjjjjjjja.

Nizozemska odpade.

 

LP!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Juhuuuu dons je en lep dan.

In veste zakva?? Zvedla sm da bom pravdobra. Juhuuu

Svet je lep (hmm nism si mislla da bom kdaj to rekla)

No, večino časa je sicer grozen do mene, ampak so tudi svetli trenutki. In, ljudje, a veste, za te trenutke se še splača živet.

Ne zdej mislt da je v mojmu lajfu samo šola. Mi pa od časa do časa polepša moj dolgočasni lajf.

 

Ker sm pa dons tko dobre volje bom oblavla en lep komad od Placebo (sej še nikol nism rekla da kšn komad od njih ni lep)

 

Juhu, živi smo prispeli iz tabora. Marindol, Blatnidol, Rock Marindol brez rocka,…

Zdej sem se tolk spravla skupi da lahko celo napišem blog o tem.

Prve besede ki sem jih izrekla ko sem prišla domov so bile: »sej je kej za jest, a ne da je?«. No, druge so bile bolj spodobne zame: »Matjaž, kje so moje karte?!?!?!?!?!?«. Po natančnem ogledu kart za Placebo sem šla jest, nato pa pod vroč, vroč, vroč tuš. No, pa to sploh ni važno.

V bistvu sem hotla napisat kakšno besedo o taboru. Hja, kaj naj rečem…blo je kar v redu.

Na novo smo se spoznali, eni so se (spet) zaljubili, eni smo se dokončno odljubili. Ugotovili smo kdo so kreteni, kdo so copate, kdo je do konca retardiran, kdo so jebači, kateri so v redu, kdo je reva, kdo si upa bit pod ledenim tušem dlje kot 10 sekund (haha to sem jaz), kdo ni za prepire, kdo uveljavlja svojo moč, ugotovili smo celo katerima dvema osebkoma je všeč razkuhan riž. Eni so se dokončno skregal, eno smo se skregal samo do pondelka. No, eni smo po vseh bojih vseen ostali prijatli. Enim je ratal všeč komad: Ne grem po polena, kr zmrzn, kurba lena.

Verjetn bi ta teden lahko izkoristla mal bolj kot sem ga. Neeeeee, jest sem se cel teden učila biologijo da jo bom mela 2. če je ne bom mela……rajš ne razmišljam kaj bi blo. Ugotovitev o meni: tak flegmatik sem da se mi tud bigla ni priskutila, čeprav jo mam trenutno na kolu.

Naj pa še potolažim ves 2d – za nami je v Marindolu ostalo vsaj nekaj (ok, Šarčijevi štumfi ne štejejo) – v našem šotoru napis 2D 2006/07 GIM KR WAS HERE. Izvirnost je seveda moja. Napis je dobil mesto poleg podpisa Filipa Košnika. Bor bi mogu mal bolj pazit na mlajšega bratca!

Jest osebno sem pridobila 6 komarjevih pikov. Pa še potolažim nekaj ljudi v dvomih – ne, midve s Piko ne gojiva nikakršnih poglobljenih čustvenih odnosov. Ok?

Je blo pa fajn da smo šli s c razredom ker smo se že mal poznal s pijanke na Bavarskem. No, vsaj jest sm se spomnla ene par folka k nism bla lih na mrtvo pijana (resno!!).

Aha, zdej sm pršla do kočljive teme in bom rajš nehala!

Marindol ruls (pa cofki tud)!

LP!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

No, dons me zanima kam boste šli letos kej na morje, če boste šli....

Jest bom šla verjetno tko kt ponavad s tastarimi pa družinskimi prjatelji umirat na en dolgočasen otok pri Dubrovniku - na Mljet (ok, prvič slište, navadn,...).

Zdej ne vem točn, a bomo šli desetič al enajstič... fotr je postal čist obseden z tem otokom. Jest pa samo upam da bo nekdo spet tam...

 

Kam greš ti? Napiši, prosim.

 

LP!!!!!!!!!!

Lep pozdrav vsem, ki berete moj zblojeni blog.

Danes me nekej zanima… Verjamete v življenje po smrti? Ste morda ugotovili kaj ste bili v prejšnjem življenju? Verjamete, da boste šli po smrti v nebesa/pekel?

Jest osebno verjamem v reinkarnacijo. Ugotovila sem celo kaj naj bi bila v prejšnjem življenju. Ok, to seveda ni stoprocentno. Samo (neverjetna) domneva. Po mojih ugotovitvah bi mogla živet v kakšnih 60ih ali 70ih letih prejšnjega stoletja. Bla sem moški. To je zihr zihr.

Kako sem to ugotovila rajš pridte vprašat mene osebno če vas sploh zanima. Verjetn vas ne, zato ne mislm tuki pisat o tem. Itak je to samo fikcija… cel lajf je samo fikcija… neverjetno resnična fikcija…

Upam, da je ta lajf moj zadnji in bom po smrti dosegla nirvano. Zadn čas. Vsega mam namreč polhn kufr. Sveta, tastarih, računalnika, cvetnega prahu, življenja, ljudi okrog mene k se zajebavajo z mene,…

Nikol ne bom srečna v lajfu, pa tud če bom tega ne bom opazla ker sem pač en sebičen, neprijazen človek. A se pol splača? Kva mislte? Največja sreča ki me lahko doleti je ta da bom nekomu nekoč spet naredila nekaj dobrega, lepega. To si pa zame itak ne predstavljate.

Dons mi najbolj sede en komad od The Verve. So že razpadli, samo pevec ma še samostojno kariero (očitno mal bolš prenaša heroin kt ostali).

 

 

THE DRUGS DON'T WORK

All this talk of getting old
It's getting me down my love
Like a cat in a bag, waiting to drown
This time I'm comin' down

And I hope you're thinking of me
As you lay down on your side
Now the drugs don't work
They just make you worse
But I know I'll see your face again

Now the drugs don't work
They just make you worse
But I know I'll see your face again

But I know I'm on a losing streak
'Cause I passed down my old street
And if you wanna show, then just let me know
And I'll sing in your ear again

Now the drugs don't work
They just make you worse
But I know I'll see your face again

'Cause baby, ooh, if heaven calls, I'm coming, too
Just like you said, you leave my life, I'm better off dead

All this talk of getting old
It's getting me down my love
Like a cat in a bag, waiting to drown
This time I'm comin' down

Now the drugs don't work
They just make you worse
But I know I'll see your face again

'Cause baby, ooh, if heaven calls, I'm coming, too
Just like you said, you leave my life, I'm better off dead

But if you wanna show, just let me know
And I'll sing in your ear again

Now the drugs don't work
They just make you worse
But I know I'll see your face again

Yeah, I know I'll see your face again
Yeah, I know I'll see your face again
Yeah, I know I'll see your face again
Yeah, I know I'll see your face again

I'm never going down, I'm never coming down
No more, no more, no more, no more, no more
I'm never coming down, I'm never going down
No more, no more, no more, no more, no more

 

 

 

 

LP!!!!!!!!!!!!

Torej... odločla sm se da bom sestavla seznam besed (besednih zvez), ki jih najpogosteje uporabljam

 

No, tele stripe ste verjetno že vsi prebral med poukom in jih zdej objavljam tud na spejsu.

Avtorica vseh razen enega sem jast osebno, eden je delo Pike (sej se takoj vid ker je najlepš narisan).

Mam pa eno nalogo za vse ki berete moje umotvore... Iščem ime za osebek, ki nastopa v mojih stripih. Dejte se spomnt čim bolj izvirno ime.  Pa ne velja Polona. Ok?

 

LP!!!!!!!!!!!!!!!

 

Tole ti vrjetn zgleda ful velik za prebrat sam se splača. Najbolš je pa to k je večina res.......

 

rada vas mam, ne tega pozabt (zakva se sliš tko poslovilno?)

 

Danes sem prišla do usodnega spoznanja. Ugotovila sem v čem je izvor mojega neprestanega upiranja. Seveda to upiranje ni samo moje. Večina ljudi, sošolcev, prijateljev, znancev (in ja, Maruša, tudi sorodnikov) ki me obdaja se je odločilo za svojevrsten upor. Nekateri se tega zavedajo, drugi ne. Spet tretji si tega želijo in vsem naokrog razlagajo o svojih podvigih, a tega v bistvu ne izvršujejo. Po navadi tega ne zmorejo zaradi svojega popolnega življenja (ali poskusa k popolnemu življenju).

 

In kaj je vzrok za to? Nič drugega kot iskanje svoje lastne identitete, samega sebe, načina kako izstopiti iz množice ovac in zaživeti kot pingvin (ok, prva žival k sem se je spomnila).

 

Pri meni osebno se upor vidi že na daleč (<- teorija mojega fotra) s stilom oblačenja (hmmm a k sm mela pa včer vijolčno majco gor pa to nism bla jz??). Mat pravi da se vidi prek nemogočega obnašanja, ljubi bratec Matjaž pravi da prek nemogočega okusa za glasbo (MATJAŽ I HATE YOUUUU) in verjetno bi se Matjažu še kdo pridružil.

Taka sem in se prav dosti ne bom spremenila. Fotr me pri tem podpira ker pravi da se more vsak najdt v neki stvari in me potem pelje kdaj pa kdaj na kšn koncert. Mat se je sprijaznila s tem da je fotr tak. Vseen ne hodi več v mojo sobo odkar sem povečala koncentracijo Placebo slikc na stenah (no, mam še dva plakata od Oasis pa enga od Arctic Monkeys).

Hehe...glede sten... nikol ne bom pozabla kako se je Maruša ustrašla Liama k je prvič vidla plakat k sm ga spizdila iz ene revije pa je naaaajvečji možn. Tko da je približna ploščina Liamovega očesa kšnih 20 cm na kvadrat. Pride Maruša v sobo. Prva stvar k zagleda je Liam. Zatuli: "WOOOOOWWW ko je grd!...". Se obrne proti ostalem delu sobe. Zatuli: "WOOOOOOOOOWWWWW ko je Brian loh tko fletn!!!.....".

 

Ok, zdej sm kr nekam zašla... Grem dol na teraso k je mat nardila ledeno kavo.

 

LP!!!!!!

 

 

 

Moj že dobro poznani (predvsem pri predstavnicah ženskega spola) bratec Matjaž je trenutno zaposlen v osnovni šoli v Šenčurju. Njegova naloga je da mora paziti Oliverja, učenca s posebnimi potrebami. Ker je Matjaž najmlajši zaposleni na Šenčurski šoli ga velikokrat uporabijo tudi za drugo delo. Tako mora občasno paziti tudi otroke v podaljšanem bivanju. Kakšen teden dni nazaj je nekega mulca kaznoval s tem, da mu je naročil naj napiše kazenski spisbrez napak z naslovom Zakaj ne ubogam učitelja. In mulc napiše:

 

ZAKAJ NE UBOGAM UČITELJA

Danes ko sem bil v varstvu nisem ubogal učitelja ko smo se igrali računalnik je učitelj rekel ga gremo ven in uzunaj sem odklenil kolo in se začel vožiti nekaj časa se se vozil potem pa je vem prišel učitelj in rekel da naj pospravimo kolesa jaz pa sem ravno obračal ko sem prišel do učitelje je rekel da naj pospravm kolo jaz pa sem se nekaj časa pregovarjal potem sem se odpeljal šel sem na konec telovadnice in obrnil učitelj je ponovno rekl naj posprauim kolo jaz sem ga pospravil odpeljal me je v šolo odprl je učilnico in rekel naj napišem spis braz napak in sedaj ga pišem.

 

No, lepo jih učijo. Velika začetnica na začetku in pika na koncu. Kaj pa še potrebujemo za spis?

 

LP

 

 

Nja, zgodilo se je.

Kako hitro se človek navadi na tehnologijo? Eni prej, drugi potrebujejo več časa. Nekateri so navdušeni nad tehnologijo 3. tisočletja tako močno da od nje postanej(m)o odvisni (le na koga je to letel??). To postaneš dokaj hitro. In ko ti to pride v navado sta le dve možnosti izhoda:

 1. po določenem času se naveličaš. In kaj ti ostane od tega? Sekiraš se zakaj, oh, zakaj si počel to ko pa je res nekoristno, izguba časa,... To je dokaj nerealna možnost. Ok, realna če si starejši od 50 let.

2. odvisnosti se ne zaveš, pač pa jo opazijo vsi okrog tebe. In iz lastnih izkušenj vem da je stvar zelo nadležna. Kar naenkrat se ti življenje sprevrže v beg pred samim seboj, pred realnim svetom, sošolci, šolskimi obveznostmi, člani družine, sprehodi, za katere kar naenkrat res nimaš več časa. Seveda, ko pa moraš na dan sestreliti določeno količino vesoljcev (jasno pa je boljše da jih več zaradi statistike), vsaj 5krat preveriti emaile, če ti je H&M styling že poslal seznam mode za prihodnji dan in seveda,  nujno je treba preveriti če se člani Big Brotherja streljajo, koljejo ali če so danes izbrali drugo alternativo zabavanja slovenskega naroda.

Te odvisnosti se ne da preprečiti. Živimo namreč v dobi tehnologije pa če nam je to všeč ali ne. In s tem se mormo sprijaznt...

No, tako. Torej sem tudi jaz podlegla množični kulturi (em, kulturi?!).

Sama sem doma, fotr je pozabil računalnik, iz česa sledi da ga zasedem jaz! Zakaj sploh to pišem če pa sploh ne vem o čem naj pišem? Itak tega sranja noben ne bo bral. Nimam talenta za pisanje, ne razvijam kakšne nove teorije, pa zakva se jest to sploh grem?!

Verjetno bi blo fajn če bi napisala kaj o sebi.

Jjjjjjjja.

Ok, sej me vsi poznate. Sem dolgočasna oseba, ki navadno govori le o dveh stvareh. Prva stvar je sovraštvo sveta do mene. Zaradi tega mi veliko ljudi pravi da sem emo. LJUDJE, PROSIM, ODVADITE SE TEGA!!!!!!!!!!!!!! Jest nisem emo. Ne poslušam emo glasbe, ne oblačim se kot emo, ne živim kot emo. Imam pa svoje probleme (rada bi spoznala nekoga ki jih nima!!). In če v življenju iz majhnih problemov delam velike to še ne pomeni da sem emo. Po svoje se v vsakem človeku skriva zamorjen, slab del. Eni damo to ven iz sebe, drugi to zadržijo zase. Po svoje je tudi bolje da zadržite zase, saj s tem ne ogrožate ljudi okrog sebe kot to počnem jaz. Se včasih pač zgodi da omenim kakšen most...

 

No, druga stvar ki jo omenjam preostali del življenja je glasba. Za glazzbo živim. S tem ne mislim na pevski zbor ali klavir (ki sem ga vseeno igrala 7 let), temveč temnejšo stran glasbe. Ljudje ki sem jim blizu pogosto govorijo da glasba ki jo poslušam slabo vpliva name. A jaz te glasbe ne dam. Moja glasba naj bi posledično vplivala na prvi del tega "**********dnevnika". Moram pa povedati da mi je glasba lani rešila življenje. O tem ne mislim nakladati, kogar zanima naj se oglasi pri meni. Itak pa tega shita nihče ne bere.

 

V glavnem... po tem ko sem zamenjala vero in subkulturo lahko zamenjam le še spolno usmerjenost. Sicer zaenkrat tega še ne nameravam, ne bi pa bilo nič čudnega glede na moj okus za glasbo.

 

Obe zgoraj omenjeni stvari sta zalo nadležni za ljudi okrog mene. Verjetno se vsi s tem strinjate (kajne?...).

 

Ne ljubi se mi več pisat teh bedarij (a prej se mi je dal al kva??).

 

 

 

Maruša, če mogoče ti to bereš...dons al pa jutr prid k sm keen-a zlovdala

 

LP (eni pač veste kva to pomen)