Simbelmynë's profileSimbelmynë-ine blodnjePhotosBlogListsMore Tools Help

Blog


    September 25

    Dijaška izmenjava ali Iskanje Burger Queen

    Bil je prvi letnik in jaz neumna, mlada in neodrašena. Kramarca nam je povedala, da bo naslednje leto potekala izmenjava dijakov z Nemčijo. Jaz, ki sem bila besna na tastare še od sedmega razreda, ko me niso pustili na Poljsko, takoj: "ja, ja jz grem 100%.". No, to se je kasneje izkazalo za eno večjih bedarij v mojem življenju.
    Pa začnimo na začetku...
    Torej, lansko leto v začetku septembra so nas obiskali Nemci, in letos, v tretjem letniku smo tudi mi dobili priložnost, da gremo za 7 dni živet v Rathenow, za slovenske razmere kar veliko mesto zahodno od Berlina.
    Odpravili smo se 15. 9. 2007 in po 15-urni, blazno naporni vožnji smo končno zagledali znane obraze Nemcev, ki so lani živeli pri nas. Bil je pa en problem. Že ko sem prvič zagledala mojo faking nemko z faking imenom Jacky, sem nekako vedela, da pri njih nisem zaželjena. Upala sem, da je občutek napačen, a se je žal izkazalo, da je še kako pravilen. Res sicer, ženska ma res prijazne tastare (ne vem kako jo sploh lahko tolerirajo pod streho, jaz je že ne bi...), imajo čudovito hišo, novo, barvito, oh in sploh. Ampak ne. Jacky je zapadla v družbo, ki ji ne koristi, ampak ji le otežuje življenje. In kar je najbolj grozno pri vsem tem je to, da se ona tega ne zaveda. No, itak se tega ne da spremeniti, verjetno verjame le v eno življenje...
    Zelo mi je bila všeč urbanistična ureditev predmestja Rathenowa. Po tleh ni bil asfalt ampak tlakovci. In to bistveno lepši kot so pri nas okrog hiše! Kar je pa gadno so pa dovozi, ki so tlakovani v starorimskem stilu in če se po dovozu zapelješ z rolerji je to gotov samomor.
    Hiše so tudi lepe. Vse. So pa narejene zelo na hitro, kar se pozna na tleh (ki blazno škripljejo) in poceni zidovih (če le z nohtom potrkaš po zidu to odmeva po celi hiši). Pa najbolj zrihtana okolica. Trava, na katero si ne upaš stopiti niti z all-starkami, zavese iz papirja, v nulo pospravljena hiša. Ok, jz osebno nisem tak tip človeka da bi mi to ugajalo. Je pa res, da Nemci izkoristijo čisto vsak prostorček v svoji hiši najbolje kot se le da.
    No, in potem soba moje nemke... na stenah je imela 48 SVOJIH slik. Ona sama je bila na slikah, ki so visele v njeni sobi v 48-ih izvodih! Bi razumela, če bi bil zraven še kdo, ampak, ne, na slikah je bila sama! In pol mi je ona zatrjevala da se ne mara slikat. Heh, so posrečeni ti švabi.
    Ok, Jacky je imela eno čudovito navado, ki ji je pravila short shower. In je trajala okoli 50 minut. In sem mela celo sobo 50 minut samo zase.
    O hrani... Familija je imela na mojo veliko žalost fetiše na paradižnik. Ki ga jaz sevede ne maram. Oni pa v vsako jed tlačili pofukan paradajz.  Sicer smo 3 dni zapored jedli hitro hrani kot je McDonalds in Burger King. In za tiste, ki ste mislil, da sem v naslovu zajebala - ha ha ha. Režim se vam v glavo. Burger King je skupina restavracij s hitro prehrano, Burger Queen pa je konad od Placebo. Ker smo kamorkoli smo prišli gledali samo kje bomo dobili hitro hrano, in ker sem kamorkoli sem prišla gledala le to, kje bom našla kaj od Placebo je to zdej to. V Berlinu sem kupila še zadnji Placebo original, ki mi je še manjkal. To je Placebo 10th anniversary collectors edition. In je čudovit <3.
    Berlin kot mesto mi je bil blazno všeč. Najboljši je bil berlinski zid. Res je lepo porisan. Ostale stavbe... nora arhitektura, vse stavbe so nove (hmmm... le zakaj) in še tiste, ki imajo klasično arhitekturo so v bistvu nove ali pa vsak obnovljene. Nekaj jih seveda še čaka obnove. In nisem si mogla pomagat, da ne bi vsak dimnik mal bolj podrobno pogledala.
    No, vglavnem... Vidl smo vse glavne znamenitosti Berlina. Sicer iz avtobusa, tako, da so vse slike bolj tako-tako, ampak, ok. Vidl smo tud ulico Unten den Linden, kjer (citiram iz naše knjige za Nemščino, nč si nism jz zmislla) panksi sedijo zraven umetnikov. Samo nism vidla ne panksov in ne umetnikov.
    Moje čudovito znanje Nemščine mi je pa tud blazno koristilo. Jacky sem veselo odrecitirala Duseldorf ist internacional (iz knjige za Nemščino na strani 13) in jo s tem blazno spravila v smeh.
    No, en večer smo šli kegljat. Kolk je pa to en odfakan šport... Cel kup folka hoče z topovsko kroglo podret 9 flaš (pira :) ). Ne štekam zakaj bi blo bolš, če jih zbiješ več. Bolj bi blo logično, če bi se štelo, kdo jih zbije manj - ker jih več lahko popiješ! Ok, sem pač defekt, ker ne maram kegljanja pa ker mi je pivo pač v redu. Travme iz otroštva pa to. Hehe.
    Kar je blo pa res grozno... ker sem (bila) prehlajena in na tabletih - NISM SMELA PIT!!!! Treeeeeeezna... Cel teden.... Z razvajeno Nemko... No, zadnji večer (jutro) sem spila dva požirka vodke in mi je blo prvi del vožnje tako slabo, da sem se na prvem postajališču odločala al grem na wc, al grem rajš bruhat. Zadnjo noč smo šli v en glup disko in opis tega NE sledi, ker sem mejčkeno izdala mojo subkulturo... Prvič sem doživela, da sem se zbudila netrezna. Grozno. In pol v avtobus sededt za 15 ur pa še vsi pričakujejo, da se boš lepo držal...
    V hišo moje ********** nemke sem pa prinesla vsaj nekaj - prehlad. Na koncu so bili vsi razen fotra prehlajeni. No, moj cilj je bil dosežen in loh sm šla domov.
    No, za konec bom še opisala beznico, v katero so zahajali pripadniki vseh subkultur. Ene sem gledala z očitnim prezirom, ene z očitno premajhnim zanimanjem (za kar mi je zdaj blazno žal...). To je bla hiša, polna punksov, emotov, rokerjev, metalcev, hiphopgnojev, v kateri so se ti ljudje kadarkoli lahko napili, zadrogirali, izustili kakšne umotvore pa tud igrali biljard pa še kakšna dejavnost bi se našla :). To je bla Oase. Ženske same čudne, ampak tipi... Naj-huj-ši!! Tisti, ki so seveda prave subkulture. Sicer je bil tm en emo, k je reku, da so Placebo emo in je mel veliko srečo, da ga nisem na gobec. Tist emo je bil res čuden (sej, sicer nimam nč proti emoti!!!). Ampak en metalc... noro lep obraz... rahlo odsoten nasmešek... temne, globoke oči... lasje kot pri Brianu v Black Market Music obdobju... isti stil oblačenja (črnina <3)... in ravno toliko neoprijeto, da se je vidl kako blazno suh je bil ta človk. Itak ga nikol več ne bom vidla in zdej se grem mal sekirat.
    Zakaj jz padam samo na pripadnike kšnih odfakanih subkultur?!
    Dobr, da se itak nobenmu ni dal brat do sem.  Haha ql mi je :)
    V glavnem, v Nemčiji je blo ql, sam sem bla vseen za zjokat vesela k sm pršla domov. Čist vsakega posebej sem pogrešala (sploh pa moj oltar) in zdej se že štiri dni doma res lepo obnašam :) bravo jz!
    V bližnji  prihodnosti bom na spejs naložila tud slike, da si boste loh ogledal tud to.
    Do takrat se pa lepo imejte pa pridni bodte!!
    LP!!
    September 13

    Medication

    Lep, tokrat za spremembo neagresiven pozdrav vsem. Še posebej tistim, ki tole BERETE!

    Spet je tuki šola. V bistvu se je vse skupej že resno začel, spet bo treba sedet za knjigami, pa ne bom, spet se bom slab počutila k bom hodila nepripravljena na ure, spet se bom slab počutla k bom vse ure prespala, prfoksi pa se bojo tako blazno trudil pritegovat pozornost.

    Ene vas je blo fajn spet vidt, nekaterih nism pogrešala ravn za dol past.

    Torej, ugotovila sm (no, pa tud vi ste mi povedal…), da je blo tole s Placebo čist preveč in da je skrajni čas, da neham.

    In. Spet sm se lotila bendov, k sm jih poslušala v osnovni šoli (čez sedem let še cd od The Rasmus prov pride, al kako že… :) ).

     

    Najprej sem pršla v fazo Blink 182:

    She's unstopable, unpredictable, I'm so jaded, calculated, wrong. Please take me home, too late, it's gone. I bet you're sad, this is the best time we ever had.

    Let's go, don't wait, this night's almost over… forever and ever, let's make this last forever.

    Ok, morm priznat, da so njihova besedila najbolj neumna. Če že ne drugega, pa vsaj veš o čem govorijo, brez da nekaj tednov buljiš v natisnjeno besedilo pred sabo, pa ti še zmerom ni nč jasno.

     

    No, pol so pršli nazaj The Rasmus:

    Still feels like the first time to stand here by your side.

    Take my life (heart), take my soul, I don't need it anymore.

    I wish I could have you by my side, tonight, when the sky is burning.

    Haha za njih nism mogla verjet, da špilajo neko vrsto metala.

     

    Naslednji bend so definitivno Nirvana:

    I love myself better than you, I know it's wrong, but what should I do?

    He's the one who likes all our preety songs, and he likes to sing along and he likes to shoot his gun, but he don't know what it means.

    Če pogledam nazaj se spomnim, da je bil čas Nirvane moj 6. razred. No, morte priznat, da sm mela od nekdaj tr00 okus za musko :)

     

    Pol so bli Oasis:

    It's hard enough being alone, sitting here by the phone, it's all too much for me to take whan you're not there.

    So what do you say? You can't give me the dreams that are mine anyway… you're half the world away.

    Morm rečt, da je bil prov zadnji cd k sm ga nabavla od Oasis, tko, da res ostajajo eni mojih ljubših bendov.

     

    Spomnim se, da sem velik poslušala Gunse. Mogoče jih zato zdej ne prenesem več. Res, ne morm se prpravt do tega, da bi jih spet dala v radio (but I still smoke cigarette with style :)  )

     

    Pa Queen…..:

    I'm a rocket ship on my way to Mars (…) I'm a sattelite, I'm out of control. I'm a sex machine ready to reload, I'm like an atom bomb I'm gonna oh oh oh oh oh exploooode. I'm burning trough the sky…

    Bend, ki mi je bil vedno bolj všeč zaradi zgodbic, ki so krožile okrog njega kot konkretno zarad muske, čeprav je tud dobra.

     

    Ja, brez Siddharte tud ne gre:

    In veš kolk… tvoj objem… in dotik… je vse to res al se mi zdi?… in ta svet… ni več nem… me v nove sanje potopi… tvoj objem…in dotik… ker ne verjamem da letim… kaj vse v čudež spremeni… tvoj objem.

    Ok, priznam, to je bil edin bend s katerim sem bla obsedena podobn kot s Placebo (7th class power :)  )

     

    Ja, vem, odvajam se, ampak moj blog ne bi bil moj, če ne bi objavla vsaj enga besedila od Placebo. Tokrat bo to seveda Twenty Years.

    There are twenty years to go, the best of all I hope, enjoy the ride, the medicine show.

    There are twenty years to go, the punc drunk and the blow, the worst of starts, the mercy part the phone.

    Thems the breaks for we designer fakes, but it's you I take cause you're the truth, not I… you're the truth, not I… you're the truth, not I…

     

    Poleg vsega tega, sem se zadnje čase najbolj navdušla za Muse! Sicer majo pobje baje že ene 5 albumov, samo jz poznam samo tega, zadnjega, k je izšel lani (?). K jih prvič poslušaš te mejčkeno spominjajo na Queene. Pol se ta podobnost nekak porazgubi, men so postal še bolj všeč.

    No one's gonna take me alive, time who's come will make things right. You and I must fight for our rights, you and I must fight to survived.

     

    Vsi zgoraj našteti komadi mi nekaj pomenijo, ob njih se spomnim dogodka, osebe, se spomnim časa v katerem sem živela prej in se obenem zavem, da je ta čas pač minil. Čisto možn, da sem kšno besedilo narobe napisala, pišem po spominu, brez pomoči besedil.

    In zdaj, priložnost za vse, k bi radi pomagal odvisniku iz krize (pa to, da mi nabavite novo vezalko nekak ni rešitev, ok?! to je zdej letel na četrte letnike :) tko, da, tisti k niste dojel, nevermined), no, če bo koga napadla želja po dobrem delu… lahko mi zlovda kšn album :)

    Ne, sej, če bi mela normaln komp in normaln net, bi si zlovdala tist program za lovdanje muske. Ta komp&net me pa vsak dan znova presenečata, zadnič sem naprimer ugotovila, da eden izmed prenosnikov, ki ju uporabljam, ne podpira map za izmenjavanje! A veste kako blazno praktično je to… nečesa se blazno veseliš, in pol izveš, da komp ne podpira map za izmenjavo. In pol v najboljšem primeru skočiš iz delavca, v najslabšem se pa za en dan zapreš v učilnico 24. Tko, da… kompi naše zblojene familije… mogoče jim bom enkrat namenila poseben blog, nedvomno si zaslužijo svojega.

    No, zdej pa bistvo mojega besedičenja v zadnjem odstavku… al ma kdo kšnga izmed teh albumov, pa če bi bil dobra dušca in bi mi ga poslal:

     - Nine Black Alps – Love / Hate

     - Snow Patrol – Eyes Open (Eva, tega maš ti, an?)

     - The Strokes – First Impressions Of The Earth

     - Arctic Monkeys – Whatever People Say I am That's What I'm Not

     - Franz Ferdinand - Franz Ferdinand

     - Biffy Clyro - Puzzle

     - Klaxons – (sanja se mi ne kva je že naslov cdja)

     - Stereophonics – Language, Sex, Violence, Other?

     - Cinema Bizzare – (uf, pozabla sm kva je že naslov…Maja, tega maš ti, an?)

     - karkol od Muse! Razen Black Hole and Revelations

     

    AHA!!!!!! Še neki sm se spomnla!!!! A gre kdo slučajn 9. 10. v Zagreb na Muse? Al pa če koga poznate da gre… Če je kdo brez najedajoče družbe, jz sm kandidat! Sicer mi ni še čist najbol jasn kje nej v 14 dneh staknem 30 evrov, ker mi samo še tok manjka, pol si pa loh kr karto kupm (karta je 40)! Najhuj mi je! :)

     

    Ja, opozorilo. Po Šenčurju se sprehaja moj klon. Ob misli nanj se mi oči zožijo, zenice razširjo, glava zavre, postava mi zraste za nekaj centimetrov in ljudje okrog mene se skrijejo v bližnje zaklonišče. Okrog mene zapiha piš, zasliši se globok glas »EVIL«, kmalu za tem pa še »HATE«, dan se potemni, sonce skrije za oblake. Kako mi gre na živce da mi ljudje prevzemajo stil. Naj ima vsak svojega, ok?! Ali kot poje Brian: Don't forget to be the way you are!!!!!! Sem bi ustrezal tudi citat iz Velvet Goldmine (pa lih obivankenobi to govori): »Fuck you, fuck you, you fucking motherfucker, fuck youuu!« Upam, da se ne bo kakšen bralec prepoznal :)

     

    No, za konec pa še nekaj o moji novi frizuri (ki v bistvu niti ni več tako nova). Sosedje so me že prepoznali, tko da me spet pozdravljajo kot prej. Asociacija, da sem kot Frodo, mi odkar nimam več skodranih las tud ne ustreza več.

     

    Pa še to… sej vsi veste, da grem naslednji teden v Nemčijo, an? Tokrat nč ne bo s karticami, ker mam samo 10 evrov, pa še teh 10 šparam za koncert. No, zdej veste zakaj sem za Placebo varčevala od februarja do junija :)

     

    Omajfakingat, ker dolg blog. Eva, mogoče postajam teb podobna.

    Vglavnem, ljudje, uživejte ta tedn k bom na Švabskem.

    LP! 


    September 02

    LOTR!!

    Ojla vsem k komej čakate 25. junij.
     Ker mamo vsi lepo priložnost vsako soboto zvečer gledat gospodarja prstanov, pa ker sm jez en res velik fan tega filma, sem se odločla da dons to odločno objavim.
    Verjetn je že marsikdo vidu kakšne parodije na ta film, ker jih je reees ogromno.
    Če koga zanima, tukej so linki mojih najljubših dveh :)
     
     
     
    Povem vam, če ste si to ogledal vam bo film blazno smešen.
    Bobo, skini gaće! (muaaaahahahahahahhaahhaaaaaaahahahahaaaaa)
     
    LP!