Simbelmynë 的个人资料Simbelmynë-ine blodnje照片日志列表更多 工具 帮助

日志


8月31日

foto blog!

Ne me lojtrat, kva sm se spravla narest!
Foto blog!
Nč ne bom pisala, so slike čist dost zgovorne!
Ja, ta blog je za sredo, 29. avgut 2007!
LP! 
 
KER SO SLIKE ČIST ZMEŠANE SI JIH RAJŠ OGLEJTE V ALBUMU SLIKE V MOJEM SPLETNEM DNEVNIKU. Pa še moji komentarji so zravn.
8月27日

kratko in jedrnato

Alpinizem spet terjal življenje devetnajstletnika iz Šenčurja... včeraj na Mangartu.
Prejšni mesec pa osemindvajsetletna ženska z naše ulice naredila samomor. Anoreksija, tablete in alkohol.
Sej to ne morš vrjet. To se dogaja tu, v Sloveniji, v Šenčurju. Verjetno tudi drugje, samo jz ne spremljam. Nekako ne piše v časopisih za samomore. Samo v naši ulci, ki ni tako velika, kot bi zdej kdo dobil napačen vtis, je vsako leto kakšen.
 
Ljudje, živite zdravo! :)
 
Men je dolgčas. Jz mam trenutno čist preveč časa, kar se pozna po slikah v mojem albumu. Zdej sm začela slikat komp. Pol veste, da mi je res dolgčas. Mam pa zdej ful lepe fotke, a ne?? Da ne bo kdo mislu da sm bla na Soulmates Never Die v Parizu... To je samo dvd. Dam polovico življenja za še en Placebo koncert!... Prav res!
LP!!!!!
8月24日

ne me jebat

No, počitnice se iztekajo... Ne nooo... Tokrat tud jok ne bo pomagal :)
Morm rečt, da se je vse skup začel res dobr in vse je kazalo na nepozabne počitnice. Nadaljeval se je bl slabo pa še zmer tako kaže. Dojela sem, da me vsak, ki ima le 5 minut časa lahko jebe v glavo.
No, ok, povem kaj se je zgodil dons.
Ura je bla prbližn pet popoldne, jz sm bla ravn sredi popoldanskega vdajanja depresivni glasbi pa mal sm spala pa to. Nakar v sobo uleti fotr. In kaj pove, idiot? Da nej grem z njim in mat v šoping v lublano. Ja, sam še tega se mi je manjkal. Že tko sovražm šoping in pol me še zmotjo sred placebo doze. No, fotr kljub mojem uporu ni odnehal in sm mogla pač z tastarima v bulano lublano. Sej ne, da sta šla kuhinjo izbirat, k jo kopujeta že natančno pet let. Jz sm rekla, ok, če že morm it, samo, da bomo do osmih doma k hočm gledat gospodarja prstanov k je čist sam tko za btw moj najljubši film pa sem nekje zasledila, da bi mogu bit dons. Pa sej ne, da o tem, da ga hočm dons gledat govorim že od prejšnje sobote. Fotr pa mat rečeta, ja, sej bomo to takrat doma. Ja pismo sm bla.
Do pol osmih smo hodil po pofukanem btc-ju gor pa dol kt da bi bli prvič tam. Pol pa jz rečem da bi blo fajn če bi šli počas proti domu, če hočmo bit do gospodarja doma. Sam pol se tko našedva debila odločta da morta nujno še v eno trgovino s cunam k še nikol nista bla tm. Pol sm pa jz pač popizdila, in šla po svoje.
No, do osmih nam seveda ni ratalo pridt v pofukani šenčur. Pršli smo ob devetih, zato k sta fotr pa mat mene iskala po pofukanem btc-ju gor pa dol. Noben ju ni prosil za to!! Sej, res mi ni tolk do tistga filma. Sej je dobr pa to, pa sej vem, da sem ga že gledala vsaj 20 krat, pa res je tud to, da ga v bistvu dons sploh ni blo po teveju, ampak kar mi gre pa res na jetra je pa to, k se v naši pofukani familiji res čist nč ne da zment. Če se nekej reče naj bi se tega tud držal. Sam neeeee zakaj leeee.
In, da me vsak loh jebe v glavo, to pa tud.... mislm, men se to nekak ne zdi fer. Vsi smo ljudje, živa bitja, z čustvi (prikritimi ali pretiranimi), za vse veljajo neka moralna načela...
Sej jz vem, da sm blazno neprijazen človk, pa da se mi jebe za kšne ljudi, sam, ne. Jz se zavedam, da to ni prov. Da morm tud kdaj popustit pa to. In pol se folk sprašuje zakva sm skos tko depresivna, ja navadn.
Ok, ta scena s filmom je bla res defektna, sam, resno, no. Ne me jebat za brezveze.
Imejte vsaj razlog. Jz vem, da sem celmu kupu folka totalen idiot, ampak sori, tud taki mormo živet.
Zakva že to pišm?
LP
8月20日

spet en Placebo komad...

Zadnje čase sem se osredotočla na en Placebo komad. Res mi je postal všeč. Ko ga poslušaš nekajkrat zaporedoma te popolnoma začara. Če vam ob prihodu na moj spejs začne igrat en dolgočasen in zamorjen komad, potem je to to. Vseen ga probite poslušat. Lahko vam rečem, da vem ne bo žal.

Na A Place For Us To Dream sem našla tudi Brianove uvode v ta komad iz koncertov:

"Remember, the greatest feeling you can ever know is to love, and be loved in return..."

"This is a song about a very dark period in all of our lives. You'll be glad to know that we're very better now, thank you!..."

"Since we wrote that, I've always thought about the lovers who sit in their bedrooms and sing that to each other. If only they knew what the song is actually saying, but we're not going to that."

 

My Sweet Prince


Never thought you'd make me perspire.
Never thought I'd do you the same.
Never thought I'd fill with desire.
Never thought I'd feel so ashamed.

Me and the Dragon can chase all the pain away.
So before I end my day, remember..
My sweet prince
you are the one

Never thought I'd have to retire
Never thought I'd have to abstain
Never thought all this could back fire
Close up the hole in my vain

Me and my valuable friend
can fix all the pain away
So before I end my day, remember…
My sweet prince
you are the one.
 
Never thought I'd get any higher
Never thought you'd fuck with my brain
Never thought all this could expire
Never thought you'd go break the chain

Me and you baby,
still flush all the pain away
So before I end my day, remember…
My sweet prince
you are the one.

 

 

LP. Resno. Love Placebo. To be obsessed with.


8月8日

lovrenc

Približuje se deseti avgust. Navadnim smrtnikom seveda ta datum ne pomeni popolnoma nič. Tistim, ki nam je pa astronomija bolj pri srcu, pa ta datum pomeni nepozabno noč (hahahahaaa).
V bistvu je stvar tako preprosta. Zemlja ob svoji poti okrog sonca vsako leto okrog desetega avgusta zaide v roj meteorjev. In to se kaže na nebu tako, da se vidi bistveno več utrinkov kot običajno. Tudi po nekaj na minuto. Stari krščanski modreci so deseti avgust nekoč davno že proglasili za praznik svetega Lovrenca. In ko so opazili, da je ravno na ta dan na nebu tako blazno veliko utrinkov, so ta pojav tipično poimenovali solze svetega Lovrenca. Štorije o temu tipu ne vem. Verjetno obstaja, samo me ne zanima.
Tako, da... tisti, ki imate kakšno željo, ki vam ne pusti spati (poletje se namreč izteka - poletne romance pa to... pa tud popravci bodo kmal tuki...)... vsi ste vabljeni, da se zvečer ozrete proti nebu. Mogoče se vam pa kaj izpolni!...
Če se mi kdo hoče pridružit 10. 8. - bom na travniku za našo hišo al pa na prvi gozdni jasi na katero boste prišli, če se boste zgubil v hektarih šenčurskih gozdov. Kako me boste spoznal? Slišal me boste. Na ves glas bom prepevala besedila kot so: once I thought I saw you in a crowded hazy bar, dancing on the light from star to star; come on Balthazar I refuse to let you die, come on fallen star I refuse to let you die; cause everybody is a star in his eyes; then an angel would come with burning eyes like stars; I’m on a rocket to a dying star, you have to stay behind, can’t take you with me cause it’s very far, and you don’t have the time; oriooooooon leeejdi, champagne supernova in the sky,...
Če bo dež al pa oblačno... jah no, shit happens... Pol počakte na drugo leto. Lansko leto je bla ravn polna luna pa se tud nč ni vidl. Se mi je kr nekej želja nabral, tko da upam, da bo letos ok. Sicer je napovedan dež... bomo vidl.
Tko da, ljudje, glejte v zvezde! V njih je vse zapisano.
Poglejte si tole slikco. Kej tacga boste sigurno zagledal, če boste v petek pogledal v nebo!
Če boste res to zagledal, je skrajni čas da se nehate drogirat. Pa srečno.
LP!
8月2日

prosti čas

Dan, kot marsikateri pred njim. Počitnice so se prevesile v drugo polovico. Predlagam, da se vsi resno zasekiramo. Vse je isto, kot leta prej. Mogoče le občutek, da nikoli več ne bomo preživeli trentukov, ki bi si jih želeli. Vseeno. Prihajajo novi. Mogoče boljši? 
Pismo, jz sem ugotovila kaj mi manjka. Hobi. Da bi preusmerila misli na kaj drugega. Shizofrene knjige, depresivna glasba, spanje (o sanjah ne bi), hranjenje,... To nekako ni to. Ok, zadnje čase spet klavir. Po letu in pol.
Lahko bi si izbrala šport. Ja seveda. Jest. V bližini hiše imamo kilometre gozda. Zadnjič sem šla tečt v osmem razredu. Pa še to zato, ker se mi je popolnoma obrnil v glavi. Veste, da se da preživet z štirimi jabolki na dan? Ok, nekateri tudi z manj. Samo jz sem še tečt hodila.
Šport odpade.
Risanje? Hm. Niti ne. Nimam talenta.
Pisanje? Joooj no, sej sami vidte kakšne blodnje pol pridejo iz običajnega dnevnika.
Ples? Ja, točno. Kdo je pa mene že kdaj vidu plesat...
Kuhanje? O tem ne bi pisala. Edina stvar v kuhinji za katero sem res dobra, je zlaganje posode v pomivalni stroj.
Moj lajf je blazno zanimiv.
A vidte, to je pa to, k nimam v življenju nč za počet. Pol sm pa cel dan na kompu, na telefonu, pa radijo pržgan, pa teve v ozadju, kdaj se ga gremo obutat, evo, zdej pa mamo, to smo ljudje 3. tisočletja. Živimo iz dneva v dan, brez preteklosti (, brez prihodnosti), smo sužnji samih sebe, pa še tega se ne zavedamo.
Ljudje, ki imajo non-stop kakšno stvar za počet so bistveno bolj srečni od tistih, ki nimamo nič. Mi pa samo razmišljamo kako nam je blazno hudo na tem svetu (zakaj je to zdej v množini pisano??).
Dejte mi povedat eno koristno stvar s katero naj se ukvarjam. Jz se ne spomnem nobene več.
Ljudje, uživejte v zadnjem mesecu počitnic. Izkoristite kar se da.
LP!!