Spet se mi je zmešal. Navadite se tega. Živim tam pod steklenim zvonom, tesnim, da je prostora le zame. In stene… te so po dolgem in počez prelepljene z osamljenostjo, z občutkom, ki mi je še predobro poznan. In ko zaidem med ljudi… postanejo stene še višje, še debelejše. Ni na svetu res nikogar, ki bi se počutil podobno? Res ni nikogar, ki bi videl kar vidim jaz? Slišal kar vidim jaz? Očitno ne. Najbrž mora vsak sam čez strmo pot življenja. Kjer ni nikogar, ki bi te ujel ko omahneš. Ni nikogar, ki bi ti preprečil skok s skalne police. Si le sam s seboj.

Zvon se krči in krči. Teža stekla mi pritiska ob glavo. Pa še vedno me nihče ne opazi. Zdi se kot da ljudje živijo življenja, ki jih nosijo v sebi, in vse tiste druge duše okrog njih, vsa tista bolečina in trpljenje se jih sploh ne dotaknejo. Niti ne vejo da so tam.

Me kdo sliši, ko kričim? Ne? Res ne?.. So stene zvona predebele? Pa vendar je le krhko steklo…Na pomoč, zmanjkuje mi zraka…še malo, le še malo ga je. Mi lahko še vedno uspe?

 

Siddharta – Sim Hae

Brez sape brez srca ubita
le gledaš nekam stran,
tvoja moč in veselje tvoj um
so izginl čist drugam.

Ta smeh ki ga rišeš za druge
popolnoma zlagan,
in ta svet bil je tvoj
zdaj pa nema kot stroj
tam v kotu ne veš kod in kam.

Ni pameti in strasti,
ko padaš z neba,
in ni pameti in strasti,
kadar te ni.

Res bil je strah,
bil je ples,
blo je vse kar si hotela
in bilo je več kot to,
samo neki je šlo povsem drugam,
in kdo je kriv ne vem,
a prah ti bo ponos prekril,
tale prah v sivo spremenil,
in ne gre iz mene
k spomnim se tvojih besed
nobenmu se ne pustim zatret'.

Ni pameti in strasti,
ko padaš z neba,
in ni pameti in strasti,
kadar te ni.

Nazaj prihaja um (jo barva sproti),
vliva ji pogum (na boljši poti),
vsa prevreta kri,
se že na ledu hladi.
 
In veš kolk,
tvoj objem..
in dotik..
je vse to res ali se mi zdi,
in ta svet ni več nem,
me v nove sanje potopi,
tvoj objem..
in dotik..
kar ne verjamem da letim,
kaj vse v čudež spremeni, tvoj objem.

 

still LP.

No, juhuhu bruhuhu spet sm se spravla napisat en blog. Morm rečt, da se mi je v zadnjih štirih dneh zgodil več stvari kot prej v celem letu. Res je pa tud to da sem na ta teden čakala od februarja (kar ste verjetno vsi zelooo občutil, kajne?). Vse to spremlja ogromno slik ker mi je fotr zrihtov en star fotoaparat, primeren zaradi svoje velikosti predvsem za lov na malo divjad. Slike so pa res podn. Boste vidl zvečer k jih bom dala gor.

Začelo se je poletje. Ne bi se moglo začeti boljše kot se je. Placebo, Placebo, Placebo!!!! Omajgat kva je blo dobr. To se sploh ne da povedat. The best je blo. Sm sicer v najbolj slabi kondiciji in sm po dveh komadih skorej padla dol. Ja, Jošt, ti pa maš kondicije… da bi jo lahko izvažal. Na koncu sem roke komej, komej še držala v zraku. Slike si kar oglejte. Sicer so čiiist vse zmazane, pretemne,… Samo dve sliki sta v redu. Pa še to ene od njiju nism jest posnela.

Zdej bi se rada še javno zahvalila vsem ki ste mi omogočili ta koncert. Prvo kot prvo gre seveda Joštu – res ti hvala k si šel zraven, sama ne bi šla nikol med tiste glupe Italijane. Hvala ker si zdržal moje najedanje, upam da si se mel tud ti dobr!

Pol bi se rada zahvalila mojim tastarim k so mi dovolil it na koncert že po enem dnevu jokanja, puljenja las, razmetavanja pohištva, zaklepanja v sobo, kričanja, itd... Ja, pa da so naju pol še peljal (čeprav smo se nekajkrat zgubil). Sam oni ne berejo tega bloga zato se mi ne splača pisat o tem.

Zahvala gre seveda tudi bratcu Matjažu, ker ni šel bruhat čisto vsakič ko sem pršla v njegovo sobo pa zraven najbolj naglas tulila kakšen besedil kot naprimer: »Twentieth century boy, I wanna be your toy!!!« al pa »Slackerbitch, fag hag whore, dripping sex from every pore!!!«.

Zahvaljujem se bratcu Petru da mi je posodil nahrbtnik (sicer on tega še ne ve…). Peter, upam da ne pregleduješ redno mojega spejsa odkar si v ******** Nemčiji…

Pol gre zahvala tud moji najljubši sestrični Maruši za prenašanje mojih čustvenih izbruhov. Hvala za podporo tud v najbolj suicidnih trenutkih. Res si nekdo k ga lahko pokličem čist kadarkoli pa mi zmer znaš pomagat z koristno (al pa tud nekoristno) besedo. Vem, to ni blo lahko delo…Hvala ti!!

Nenazadnje bi se rada zahvalila tud vsem mojim prjatlom k ste me od februarja poslušal kako bo fajn na Placebo pa zahvaljujem se vam v naprej, ker vam bom do konc življenja govorila kako je blo fajn. Hvala Mateja, Eva, Manca, Aja, Maja, Nika, Pika,… Pa če sm koga pozabla vi že veste pa me spomnte.

Al pa kot bi rekl The Verve: Family, Lovers and Friends, thanks for your support!

Torej, koncert je bil v četrtek zvečer, doma sm bla v petek mal pred tretjo uro zjutrej. Šla pod tuš da sm se mal k seb spravla in ob pol štirih sm šla spat. Čist samodejno sem se zbudila ob pol sedmih za v šolo. Bla sm kot rošca :) no, sej ste me vidl. S Placebo majco, kupljeno prejšnji večer in značkami pa seveda z nasmeškom do ušes sm prispela v Kranj. Velik folka mi je rekl da me tko nasmejane že dolg časa niso vidl. Pol spričevala bla bla bla…

Zvečer pa Evino praznovanje za 17 rojstni dan (fak, kako si stara, Eva…). Ja, Eva, še javno ti želim vse najboljše, velik seksa pa rokenrola, z drogam pa mal prekin letos :)

Slike so tud na spejsu.

No, in še sobota… Manca kliče: ej, a pridš k nam na žurko? Bla bla bla bla in pol sm šla. Jjjjjjjjjjjjjjjaaaaaa, nnoooooooo tud te slike si pač lahko ogledate, čeprav ni lih najbolj priporočljivo. Ne si mislt kakšne čudne stvari o Manci pa o meni, prosim. Sej, ponavadi nisva take, a ne? (haaahahahahaha)

Nism bla tolk pijana kot zgleda na fotkah. Jest mam zmer tko rdeč fris. Joooj kolk se mene hitr prime… Samo… domov sem pa kar v redu peljala a ne?? (Jan in Manca, hvala za spremstvo!!!)

Najboljši del je pa prišel potem ko sem prišla v kuhinjo k tastarima… »ja kje si pa bla? Pa kdo je bil zravn k si tko rdeča?« pa tko jz rečem prov samozavestno »ja, pr Manci, an. Sej sm rekla da grem k Manci.« Pa mat reče kdo je z mano pršou k je neki slišala z dvorišča. Pa jz rečem: »Jan pa Manca sta me spremla.« in pol smo se neki zgovarjal bla bla bla. Nakar tečem jz do svoje sobe (fak, kako so ble dolge štenge). Hitr – zobe oprat, pa se napudrat (puder, moj rešitelj……..). K sm zgledala dost normalno grem nazaj v kuhno. Pa mi tko mat reče: »oh, glej, k si zdej lih ti pršla… a neseš ta jajca k mami?«. Men se je kr zameglil… Ok, no pa bom… In pol sm nosiiila tisto škatlo jajc prov počas pa previdno od štenge do štenge mal sem se mogla za stene držat že samo zarad mene, kva šele tista jajca… V glavnem, ratalo mi je prnest varno do mame. In pol potovanje nazaj… Pol sm res hitr izginla v sobo.

Ja, je blo živahno pr Manci...

Itak je pa vse dokumentirano na slikah. Dobr da jutr fotr odnese fotoaparat nazaj v šolo da ne bo več pojasnjevanja...

Uživejte v počitnicah, učte se tisti k se mate za učit.

LP!!!

Aha, pa še za tiste ki mi ne upajo v fris povedat da hočjo z mano v hribe - prooosim, ne več tega Matjažu govort!! Prooosim res. Sej loh men osebno rečete. Ok? Hvala.

Ker je ravno konec pouka sem posebej za moje zveste (ali pač) bralce mojih zblojenih blogov prebrskala zvezke, pa čeprav sem mogla pazit da nism ob tem izpraznila želodca. Seveda gre za izjave naših ljuuuubih prfoksov. Pa sm ugotovila da imam tega napisan bistveno več kot pa sploh snovi.

Žaloharca:

 - Dons ste pa kr pazljivi… kdor ne spi

 - Spet ležiš na mizi kokr v zadnji fazi v Down Townu

 - pišemo priložnosti za obdarovanje:

X: zaročitev?

Ž: za ločitev ni vzgojno, ne bom napisala

 - Prebivalci hamburgerja… veliko srfajo!

 - Unsere Štremfl

 - teče debata o pijančevanju v Marindolu:

Ž: No, dost, Eva, naprej

Eva: Was ist Wien?

Ž: Kva?!?! Vin??

 - X: Geto

Ž: Ja kje to?! V Slovenij a ne?!

 - delamo naloge

T: …steht dem Rathaus…

Ž: Ja kaj pa si si na roki naredila?

T: žoga od košar…

Ž: no, naprej revčka boščka

 - A sta vidve istosmerno usmerjene?

Jovanka:

J: Jure

Jošt: Ne, Jošt!

J: A to si tud?

Ciga:

 - Šnifam, skos! (Lapuh za razliko od nje snufa)

 - zapisuje kdo manjka:

X: Neže ni k ji je slabo, pa Tjaša je šla z njo.

C: Aha, v redu.

X: Pa Jošt je šel tud (v resnici je zalival)

C: No prav

X: Pa Jurij tud (tud zalival)

C: Ja pol pa nč čudnega da ji je slabo!

 - Medved, ti greš tam!

 - Vi s statusom morte bit dvakrat vprašani drugače jih bom jest vprašala.

Lapuh:

 - L: Kdo ma vas slovenščino?

Mi: Zevnik

L: A Zeeeeeeeeeevnik.....

 - A se spomnete enga filmota?

Žalohar:

 - razlaga kaj pomenijo NA NB NC ND:

Nima za armafleks, burek, cviček, DNAR

 - Darja, neki si zapomn: fantje pridejo pa grejo, fizika pa ostane!

 - Zakaj imajo orkani ženska imena? Najprej pridejo pa zgledajo nedolžno, pol pa grejo pa poberejo avto pa hišo.

 - Bomo naredil nalogo: Janko in Metka se gugata. Janko ima maso 40 kg, Metka pa 120 kg.

 - Ultrazvok oddajajo vampirji. Z njem sliši.

 - Zdej je moja maska za Darth Vaiderja skor popolna - imam tud svetleče škornje!

 - Za ta poskus sta le dve možni razlagi: prva - sila upora je nasprotno enaka Fg, in druga - use the force!

 - pride v knjižnico najbolj nasmejan pa rdeč v glavo: "No, jest se bom samo mal na klavir naslonu... se mi mal vrti..." Pol objame klavir.

Globočnikova:

 - Ceh mesarjev, ceh šuštarjev, ceh cesarjev!

 - ...k greste v tisto trgovino s obleko, kva je, jutu al kva je...

 - X: Kakšni ujetniki?

G: Ja, svobodni, a ne?!

Tomi Tomšič (haaahaha):

 - Torej mi nismo predniki Karantancev, ker so bili vzhodni slovani

 - To je trajalo 1000 let... ne, ne... 30...

Dušanka:

 - A veš kolk papir da maš celo smeti.

Zevnik:

 - V familiji so mel 3 otroke. Prvi punčki je blo ime Francka. Drugi punčki je blo ime Jožica. Tretji punčki je blo ime Viktor.

 - Jest sm en tak človk k hoče vso snov predelat (cel razred v smeh)

 - Zadovoljivo, celo nadpovprečno (ocena eseja)

 - Ja, a veste to je blo včas čist normaln da je moški non-stop ženske zapeljeval... ne pa zdej... k je tko zanič hrana... k majo moški več ženskih hormonov kt ženske

 - Naslednje leto bosta vaši zadnji dve leti

 

To je vse kar sm jz zasledila. Ker vam ni blo smešn popijte kakšn liter vina pa bo pol bistveno bolj smešn. Če se spomnte še česa mi prosm napište.

Uživejte počitnice kolikor vam jetra dopuščajo :)

LP!!!!!!!!!!!!

 

ja, seveda sm pozbla tud izjave ob snemanju reklame za gim kr:

Brči:

 - pokaže na tetraeder: "To je naredil ravnatelj s svojim bratom"

 - To pa nam bo prifa...

 - B: A bi zdej znal izračunat kot med vezema?

Vsi: Z LAHKOTOOO!!!

B: In koliko je?

----tišina----

Zevnik:

 - Ne morjo tko odgovarjat kt da bi bli v herbariju zaprti

 - Z: ...ti pa sam še premikej tiste centimetre. A razumeš?

Žalohar: Ne.

 

Je lahko še slabše?

Ne.

No, spet nimam kej počet in sm se spravla napisat en zblojen blog.

Zdej bi loh napisala kej o tem šolskem letu, ki se izteka. Lahko rečem da je bilo kar se ocenjevanja tiče kar uspešno. Vendar vseeno ni to čemur bi se lahko reklo življenje. Neprestano oziranje na druge, takšno ali drugačno ocenjevanje, tekanje od enega opravka k drugem, skrbi z vseh strani.

Življenje je trpljenje. Prva budistična zapoved. Ni trditve s katero bi se bolj strinjala. To je verjetno okusil že vsak. Če ni, potem je shizofrenik ali pač živi v zmoti.

In potem ljudje, ki me obdajajo. Ob nekaterih se počutim kot kreten, spet ob drugih kot najbolj razvajen človek pod soncem, ob nekaterih kot prerok. V družbi peščice se celo počutim dobro. Peščica je omejena na tisti dve osebi, ki jima zaupam, z njima delim temne in tudi tistih nekaj svetlih trenutkov v mojem bednem življenju. In kaj ugotavljam ko gledam ljudi okrog mene. Pravzaprav zrem v neznance. Če dobro pomislim v bistvu tudi med tistima dvema osebama res dobro poznam le enega človeka. Mislim, ljudje, a je to način? Saj sploh ne vemo kdo je kdo, ne poznamo življenske filozofije niti nam najbližjih ljudi. Ok, če nekateri nimate življenske filozofije in živite v prividih je to vaš problem. Če je ne najdete se ne poznate. Spoznate pa se le ko se poglobite sami vase, v svoja dejanja, izrečene (pa tudi neizrečene!!!) besede. In ko ste že ravno pri poglobitvi vase ob tem še pomislite na druge. Bi radi živeli ob ljudeh kot ste vi? Jaz sem zase ugotovila da sem en nemogoč človek. Eden bolj sebičnih, neprijaznih in neumnih ljudi. S "neumnih" ne mislim neinteligentnih. To baje sem. Sicer tega ne znam uporabljati, ampak... ni važno. Vem le to da še z enim meni enakim osebkom ne bi mogla živeti na istem planetu. Niti pomotoma.

Sem pa takšna da se mi človek hitro priljubi. In ravno ko se mi človek priljubi stori dejanje s katerim mi dokaže da sem vseeno le smet na smetišču življenja. To sama vem in mi ni treba tega še dokazovati. Hvala vseeno.

Zdej se boste sprašval kaj sem pa dons vzela... ne me vzet resno, sej veste da se mi je zmešal.

To je le ena izmed ugotovitev o tem letu pa se mi ne lub več pisat. Sploh pa tega sranja itak noben ne bere. Al pa bere pa ne šteka.

 

Sam a veste kdaj pa res ponorim... če je po mtv placebo day in pol vrtijo komade od fergie... HALOO!?!?!?!

Podn... to se lahko zgodi samo na balkanu :)

LP!!!

No, lep pozdrav vsem.

Zdej je po mojem že čas da razložim to kar se tiče tiste Nizozemske.

Zadnč se z Evo in Ajo odločmo da gremo mal za počitniško delo pogledat. Pa z Evo listava po tisti mapi k so notr ponudbe za delo. Nakar opaziva en listek k je napisano da iščejo 10 ljudi k bi šli na Nizozemsko pakirat zelenjavo. Prva moja reakcija: umrem od smeha. Druga: "Eva, a greva to???". Eva je itak za. Pol tud Aja reče da bi šla in pol smo ble kr zmenjene.

 

Zdej pa razlogi zaradi česa bi blo to delo nemogoče:

 - Nizozemska je predaleč

 - vrjetn morš bit star 18 eni smo pa ravnokar dopolnil šele 16 :)

 - k sm doma povedala je mat mislla da se zajebavam

 - k je Eva doma povedala je njena mat skor ponorela

 - Aja rajš še ni povedala

 - mogla bi za en mesec se ločit od mojih leeeeeepih sten v sobi (neeeee to pa ne bo šlo)

 - mogla bi za en mesec se ločit od mojga ljubega radija

 - mogla bi s sabo vzet vse moje Placebo originale kar bi zasedlo pol kufra in je odločno preveč

 - ljuba sestrična bi me umorila na brutalen način še preden bi ji do konca povedala

 - verjetno morš bit priden in pol jz direkt odpadem

 - pa še na listku piše da morš bit pošten in pol jz direkt odpadem

 

a je dost?

 

Sam... a ne bi blo fajn če bi šli res...

Ja pa mogoče ena dobra stran vsega tega...........kaj če bi tko po naklučju v točn tist del Nizozemske pršou lepi Brian??

Ja, in pol bi vidu mene k bi lih nosila gajbo korenčkov in jih pol zvrnila njemu pod noge. Jjjjjjjjjjjjjjjjjjjjja.

Nizozemska odpade.

 

LP!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

Juhuuuu dons je en lep dan.

In veste zakva?? Zvedla sm da bom pravdobra. Juhuuu

Svet je lep (hmm nism si mislla da bom kdaj to rekla)

No, večino časa je sicer grozen do mene, ampak so tudi svetli trenutki. In, ljudje, a veste, za te trenutke se še splača živet.

Ne zdej mislt da je v mojmu lajfu samo šola. Mi pa od časa do časa polepša moj dolgočasni lajf.

 

Ker sm pa dons tko dobre volje bom oblavla en lep komad od Placebo (sej še nikol nism rekla da kšn komad od njih ni lep)

 

Juhu, živi smo prispeli iz tabora. Marindol, Blatnidol, Rock Marindol brez rocka,…

Zdej sem se tolk spravla skupi da lahko celo napišem blog o tem.

Prve besede ki sem jih izrekla ko sem prišla domov so bile: »sej je kej za jest, a ne da je?«. No, druge so bile bolj spodobne zame: »Matjaž, kje so moje karte?!?!?!?!?!?«. Po natančnem ogledu kart za Placebo sem šla jest, nato pa pod vroč, vroč, vroč tuš. No, pa to sploh ni važno.

V bistvu sem hotla napisat kakšno besedo o taboru. Hja, kaj naj rečem…blo je kar v redu.

Na novo smo se spoznali, eni so se (spet) zaljubili, eni smo se dokončno odljubili. Ugotovili smo kdo so kreteni, kdo so copate, kdo je do konca retardiran, kdo so jebači, kateri so v redu, kdo je reva, kdo si upa bit pod ledenim tušem dlje kot 10 sekund (haha to sem jaz), kdo ni za prepire, kdo uveljavlja svojo moč, ugotovili smo celo katerima dvema osebkoma je všeč razkuhan riž. Eni so se dokončno skregal, eno smo se skregal samo do pondelka. No, eni smo po vseh bojih vseen ostali prijatli. Enim je ratal všeč komad: Ne grem po polena, kr zmrzn, kurba lena.

Verjetn bi ta teden lahko izkoristla mal bolj kot sem ga. Neeeeee, jest sem se cel teden učila biologijo da jo bom mela 2. če je ne bom mela……rajš ne razmišljam kaj bi blo. Ugotovitev o meni: tak flegmatik sem da se mi tud bigla ni priskutila, čeprav jo mam trenutno na kolu.

Naj pa še potolažim ves 2d – za nami je v Marindolu ostalo vsaj nekaj (ok, Šarčijevi štumfi ne štejejo) – v našem šotoru napis 2D 2006/07 GIM KR WAS HERE. Izvirnost je seveda moja. Napis je dobil mesto poleg podpisa Filipa Košnika. Bor bi mogu mal bolj pazit na mlajšega bratca!

Jest osebno sem pridobila 6 komarjevih pikov. Pa še potolažim nekaj ljudi v dvomih – ne, midve s Piko ne gojiva nikakršnih poglobljenih čustvenih odnosov. Ok?

Je blo pa fajn da smo šli s c razredom ker smo se že mal poznal s pijanke na Bavarskem. No, vsaj jest sm se spomnla ene par folka k nism bla lih na mrtvo pijana (resno!!).

Aha, zdej sm pršla do kočljive teme in bom rajš nehala!

Marindol ruls (pa cofki tud)!

LP!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!!

No, dons me zanima kam boste šli letos kej na morje, če boste šli....

Jest bom šla verjetno tko kt ponavad s tastarimi pa družinskimi prjatelji umirat na en dolgočasen otok pri Dubrovniku - na Mljet (ok, prvič slište, navadn,...).

Zdej ne vem točn, a bomo šli desetič al enajstič... fotr je postal čist obseden z tem otokom. Jest pa samo upam da bo nekdo spet tam...

 

Kam greš ti? Napiši, prosim.

 

LP!!!!!!!!!!