Simbelmynë 的个人资料Simbelmynë-ine blodnje照片日志列表更多 ![]() | 帮助 |
|
|
2月26日 stavki za premislitRavn tok sm pr seb da brzdam nekak v sebi to kar res čutim in ne bom tega objavljala.
No, najdla sem en lep (in že miljonkrat prebran) mejl:
Nekdo te ne ljubi zato, kar si, ampak zato, ker postane ti, ko je s teboj.
Noben moški ali ženska ni vreden tvojih solz, tisti, ki pa jih je, pa te ne bo pripravil do joka.
Če te nekdo ne ljubi na način, kot si želiš ti, še ne pomeni, da te ne ljubi z vsem, kar zna.
Pravi prijatelj je tisti, ki ti poda roko in se dotakne srca.
Najhujši način, da nekoga pogrešaš je, da sedis poleg njega in veš, da ga ne moreš imeti. To je fakin res.
Nikoli se ne mrši, niti ko si slabe volje, saj nikoli ne veš, kdaj se nekdo zaljublja vate zaradi tvojega nasmeha.
Celemu svetu si ti le ena oseba, eni osebi pa si ves svet.
Ne izgubljaj časa za moškega ali žensko, ki noče prebiti časa s teboj. Mogoče hoče Bog, da spoznamo nekaj napačnih ljudi zato, da smo takrat, ko spoznamo pravega, zares hvaležni.
Ne joči, ker je konec, bodi vesel, da se je zgodilo. Vedno bodo obstajali ljudje, ki te bodo prizadeli. Ti moraš še naprej zaupati, pazi le na to, koga spoznaš v prihodnje! Postani boljši človek in se dobro spoznaj in ne pričakuj, da te bo nekdo drug poznal namesto tebe.
Ne trudi se preveč, najboljše stvari se zgodijo, ko jih najmanj pričakuješ.
lp 2月24日 okNe, zj pa res. Dost je blo vsega. Nimam pravice to počet. Zj se bom zbrala pa začela spet od začetka. Toliko možnosti mi ponuja svet, ne vem zakaj se oklepam le ene same. Pa smo spet tam kot pred tremi, štirimi leti.
Zapit in objokan v kotu ležim, sam z mislimi, sam sred ljudi. Depresija, depresija v očeh, depresija na obrazu. Depresija me spremlja.
lp 2月16日 iskricaEdino še iluzije nam pomagajo živeti: spoštovati jih moramo pri drugih kot tudi pri sebi. Človeku, ki bi spoznal resnico, ne bi preostalo drugega, kot da sede na rob ceste in joče do smrti.
Edmond Jaloux 2月15日 sneg gre, glej, zunaj sneg gre... morda se spomniš...Zuni gre sneg. Za podrobnejše informacije se prestavi od računalnika k oknu, odgrni zavese in poglej ven.
Spet je mrz.
LP 2月10日 FebruarZidovi se rušijo v moji glavi,
stene pokajo pod težo alkohola. Slabo mi je, ko mesec sveti. Zvonovi grmijo, bučanje v glavi, zvezde so razsute po travi. Gluha je noč, jebe se ji za vse Kje je zdaj moja prasica, kam ste šli vsi prjatli? Sam sem v tej mokri travi. Ti si pa tako lepa. Februarja. Ko bi znala urediti misli in se delati da je vse okej, da je vse kot je bilo in da bo tako kot je bilo... Fuck zakaj tega ne znam... Zakaj se ne morm učit, zakaj ne morem jest, zakaj ne morem spat, zakaj me nihče ne sliši ko kričim, zakaj mi noben ne more več pomagat, zakaj pišem te bedarije, ko pa to eni ljudje dobesedno berejo? Zakaj ne morm zbrat svojih misli na normalen način, zakaj najedam okolici z njimi. Okej pravzaprav ni moj problem če ti to zj bereš an, to ste se sami odločl, jz vas nism silla v to... Tko da ni moj problem če bo kdo mel kšne trajne psihične motnje ala depresija pa to.
Zakva že to pišm? Aja k ne morm spat, an... No, ja. Dela mam čez glavo, zdele bi se mogla najbl učit. Sam se ne morm. Zakaj? Ker mam polno glavo drugih misli, ki jih redno zapisujem že od božiča. Spomine pa to... A veste ko je sitno če poslušaš kšn cd, mogoče mp3, in pol se pr vsakemu komadu k se vrti po radiju, spomniš enega dogodka nekje iz preteklosti. Lahko gre za spomin na osebo, lahko na kraj, nepozaben dogodek,... In to je rahlo zoprno če se ob vsakem komadu pač na neki lepega spomneš. Zakaj zoprno? Ker po kakšnih treh komadih postaneš prekleto melahnoličen. Pa si želiš, da bi še enkrat lahko doživel ta trenutek, čeprav se hkrati zavedaš da je to nemogoče. To mene čisto ubije. Me spravi čist na tla in za nekaj ur poskrbi da negibno obležim. Iz dneva v dam živim le še za spomine. Pa nekaj časa sem mislla da sem edina. Sam očitno nism. Okej, to me je nekak potolažil, sam vseen vem da tako ne bo šlo več naprej. Čas me bo povozil prej ali slej. Ha.
lp 2月3日 reasonsBut my heart, it don’t beat, it don’t beat the way it used to.
And my eyes, they don’t see you no more. And my lips, they don’t kiss, they don’t kiss the way they used to, and my eyes don’t recognize you no more. For reasons unknown. lp |
|
|